video
| Ljubljana, 18°C
Kljub temu, da gensko spremenjene organizme v kmetijski pridelavi poznamo že od 90. let prejšnjega stoletja, v Evropski uniji ostajamo dokaj zadržani do njihove pridelave. Da bi se učinkovito spopadli s prehranskimi izzivi, ki jih prinaša rastoča svetovna populacija, ob enem pa se izognili družbeni stigmi, na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvijajo nove metode boja s škodljivci, ki genoma rastlin ne spreminjajo.